Ne rečem, da je zgodba neke male serije piva velika reč, ampak način, kako smo trenutek negotovosti sredi pandemije obrnili v nekaj kreativnega, se mi zdi velik. Leta 2020, ko je svet obstal, smo v Pivovarni Pelicon iskali način, kako preusmeriti energijo pandemične izolacije v nekaj pozitivnega. No, to se sliši, kot da se je sestal neki velik odbor za marketing, v resnici sva se to z Matejem zmenila doma na kavču. Saj veste, nekje med tvitanjem in mesenjem kruha.

Tako je torej nastala serija Boil Over – pivovarski eksperiment, kjer smo v ospredje postavili ustvarjalnost in vas, pivce. Vsak Boil Over je bil izglasovan na družbenih omrežjih, kar pomeni, da piva iz te serije niso le naš, ampak skupni projekt. V šestih tednih lockdowna je bilo izglasovanih šest zvarkov in vseh šest, če bi čas dopuščal, bi varili še danes. Tako pa, varimo samo tri.

Med množico predlogov, ki so se zvrstili v glasovanju, je zmagal tudi Rosé Berliner Weisse. Navdih za ta predlog smo poiskali tam, kjer so mehurčkaste pijače že stoletja sinonim za praznovanje – v Franciji. Napoleonovo izjavo, da je Berliner Weisse "Champagne du Nord" smo podredili domačemu terroirju vinorodne Vipavske doline. Tako je nastal Rosé Berliner Weisse – suho, osvežilno pivo, ki združuje prijetno kislino in sadne note rdečih sadežev. Z njim smo ujeli esenco poletja v kozarcu, tisto iskrivo svežino, ki spominja na požirek dobro ohlajenega rozeja na terasi s pogledom na vinograde.

Čeprav je kislina v vinu nekaj povsem običajnega, ima v pivskem svetu zanimivo zgodovino. Ko tehnologija (hlajenje, pasterizacija, mikrobiologija ipd.) še ni bila razvita, so bili razni skisanci nekaj običajnega, ta tradicija se še danes ohranja skozi zgodovinske stile piva, kot so lambic, flanders, farmhouse ali grodziskie. Ko smo pivovarji postali veliki industrialci in sta Pasteur* ter Hansen* začela biti ful pametna, so kisla piva postopoma postala sinonim za piva z napako.

Sodobno kraft pivovarstvo pa je vse te kisline privleklo ponovno na dan in z njimi začelo ustvarjati vse – od slaščičarskih piv pa vse do kopij zgodovinskih stilov fermentiranih s tistim kar pade iz zraka. A kljub vračanju k tradiciji, novim idejam, črpanju od ne vem kje, ostajamo z Rosé Berliner Weisse pri svoji osnovni filozofiji – pitnost na prvem mestu. Tako kot pri naših IPA-jih in lagerjih tudi pri kislih pivih skrbimo, da so uravnotežena, harmonična in predvsem takšna, da si po prvem požirku zaželiš še enega.  

Dejstvo je tudi, da je preteklo leto zaznamovala vrnitev lagerjev (the year of the lager). Pivci so znova odkrivali čar preprostosti in speglanih, skoraj hrustljavih okusov – mi smo svetu ponudili dva – Ragabiru japonsko verzijo ležaka in Superlager, pivo za super ljudi. Kar za slovenski narod, tradicionalni narod lagerjev, niti ni tako revolucionarno. Bolj presenetljivo je bilo, da so z enakim navdušenjem ti isti tradicionalisti pili tudi Rosé Berliner Weisse. To je bilo presenečenje leta. Vsak, ki je na vprašanje “vam je všeč roze penina?” odgovoril pritrdilno, je bil nad pivom povsem očaran. Očarani pa so bili tudi poznavalci, in sicer zato, ker so našli harmonično in nežno pijačo. 

Ni vrag, tudi k sirom smo letos prvič ponudili kislo pivo. Baročna kombinacija, puhastega belega sira White Valley in rožnatega Rosé Berliner Weisse bo ravno pravšnja za prihajajoči dvig temperatur. Nežni kombo najdete že na seznamu.

Pet zaporednih let varjenja Peliconovega Rozeja nam zagotovo pravi, da nas čaka leto, kjer bodo pivci pozdravili tudi najbolj drzne okuse. Preporod Evrope na vse možne načine, torej. Pomlad je tu, mi pa smo že pripravljeni!

Čin,
Anita

*Izumitelj pasterizacije
*Prvi selekcioniral pivovarski kvas v pivovarni Carelsberg