V preteklosti je vsaka vas oz. kmetija znala zvariti pivo iz surovin, ki so jim bile pri roki in ki so uspevale pri hiši. Običajno so pivo varili v času žetve in pivo shranili čez zimo ter se z njim spet frišali, ko je ponovno nastopilo delo pod vročim pomladanskim soncem. Ker je bilo pivo prekuhano, je veljalo za varnejše od nepitne vode. Iz tega običaja se je do danes ohranilo "podeželjsko pivo" oz. Farmhouse, pivo starega evropskega kmečkega prebivalstva. Današnji mikropivovarji se temu stilu posvečajo bolj kot ne z uporabo zanimivega izbora kvasa, saj stil piva ni več tesno povezan z varjenjem na kmetiji ali podeželju in vzgoji lastnih surovin. Običajno gre za lahko svetlo pivo, v katerem je moč najti kakšno zanimivo pikantno noto posebnega kvasa.

Med zadnjimi velikimi odkritji pa je tudi kmečko izročilo iz Norveške. Ste že slišali za kveik? To je norveška beseda za kvas. V pivovarskem žargonu pa opiše tudi stil piva, ki ga varimo s tem skrivnostnim norveškim kvasom. Norvežani Kveik poznajo že dolgo. Običajno so si ga pivovarji predajali iz roda v rod, a nekako se je kraftarskemu radarju uspel skriti in šele pred kratkim ujel pozornost nekaterih raziskovalcev. Ta sev ali skupina sevov daje zanimive sadne ter “funky” note. Znan pa je tudi po tem, da ima velik temperaturni razpon. Pri različnih temperaturah daje različne estre in okuse.