Alkoholna stopnja: 5,6 %
Pakiranje: 750 ml
Nefiltrirano in nepasterizirano.
Sestavine: Hubeljska voda, ječmenov slad (gluten), hmelj, kvas.
Prvi kveik smo zvarili leta 2018 v sodelovanju z norveško pivovarno Sleeping Village Brewing. Sodelovanje pa je nastalo prav zaradi slovenskega hmelja, saj smo se spoznali med njihovim obiskom slovenskih hmeljišč. Del tistega kveika smo tudi poskusno starali v vinskih sodih posestva Burja. Takrat smo napisali: "We took last years collaboration kveik named Blaž to Wine Estate Burja and filled a wine barrel with it. Hopping for the best we let it rest for a half a year. Out goal was that whatever kveik yeast started, Viapva Valley wine yeast will continue. Thanks to Primož Lavrenčič we now have a magical and complex beer."
Pivo Kveik 2021 je nadaljevanje te zgodbe prepletanja slovenskih hmeljev, norveškega kvasa in vipavskega vina. Letnik 2021 je dvanajst mesecev zorel v lesenih sodih vina in ruma. Vinski sodi so s posestva Burja v Vipavski dolini. Sodi ruma pa z Mauriciusa. Kar je nastalo, je magija.
S tem so se strinjali tudi sodniki na tekmovanju v Greek Beer Awards v Atenah. Pivu Kveik 2021 so podelili zlato medaljo v kategoriji farmhouse ale.
MEDIJI O NAGRADI IN TEKMOVANJU:
V preteklosti je vsaka vas oz. kmetija znala zvariti pivo iz surovin, ki so jim bile pri roki in ki so uspevale pri hiši. Običajno so pivo varili v času žetve in pivo shranili čez zimo ter se z njim spet frišali, ko je ponovno nastopilo delo pod vročim pomladanskim soncem. Ker je bilo pivo prekuhano, je veljalo za varnejše od nepitne vode. Iz tega običaja se je do danes ohranilo "podeželjsko pivo" oz. Farmhouse, pivo starega evropskega kmečkega prebivalstva. Današnji mikropivovarji se temu stilu posvečajo bolj kot ne z uporabo zanimivega izbora kvasa, saj stil piva ni več tesno povezan z varjenjem na kmetiji ali podeželju in vzgoji lastnih surovin. Običajno gre za lahko svetlo pivo, v katerem je moč najti kakšno zanimivo pikantno noto posebnega kvasa.
Med zadnjimi velikimi odkritji pa je tudi kmečko izročilo iz Norveške. Ste že slišali za kveik? To je norveška beseda za kvas. V pivovarskem žargonu pa opiše tudi stil piva, ki ga varimo s tem skrivnostnim norveškim kvasom. Norvežani Kveik poznajo že dolgo. Običajno so si ga pivovarji predajali iz roda v rod, a nekako se je kraftarskemu radarju uspel skriti in šele pred kratkim ujel pozornost nekaterih raziskovalcev. Ta sev ali skupina sevov daje zanimive sadne ter “funky” note. Znan pa je tudi po tem, da ima velik temperaturni razpon. Pri različnih temperaturah daje različne estre in okuse.
Kaj pomeni, če so piva zgornje ali spodnje fermentacije?
Zgornjo fermentacijo največkrat povezujemo s pivi tipa ale. Je način alkoholne fermentacije, ki poteče v pivu, ko se dejavne kvasovke dvignejo na površje pivine in na njej naredijo krono (neke vrste kvasno peno). Pretežno gre za kvasovko Saccharomyces Cerevisiae, ki ji pogovorno rečemo kar ale kvasovka. Takšne kvasovke imajo rade višje temperature fermentacije, približno od 15 do 25 stopinj.
Nasprotno pa velja za kvasovke spodnje fermentacije, te povezujemo s pivi tipa ležak. Ta fermentacija poteče na dnu posode. Pretežno gre za kvasovke Saccharomyces Pastorianus, ali po domače, lager kvas. Takšne kvasovke imajo raje nižje temperature fermentacije, približno od 5 do 10 stopinj.